Mladoletnika, ki se je zastrupil s polsintetičnim kanabinoidom HHC-C9, so omamljenega našli starši, ki so ga odpeljali v UKC Ljubljana. Uživanje kristalov s polsintetičnim kanabinoidom je skrival, zdravniki pa so vzrok slabosti in motenj zavesti dokončno ugotovili šele, ko je embalažo jagodnih kristalov med fantovimi stvarmi odkrila mama. Predstavniki NIJZ, organizacije DrogArt in UKC Ljubljana opozarjajo, da proizvajalci s spreminjanjem kemične sestave snovi izigravajo pravila in se izogibajo prepovedim.
V četrtek je zakrožila novica, da so na ljubljanskem UKC maja zaradi zastrupitve s polsintetičnim kanabinoidom obravnavali mladostnika, mlajšega od 14 let. Zastrupil se je z zaužitjem pokajočih kristalov z okusom jagode Dynamite Popping Candy.
Z UKC Ljubljana so včeraj sporočili, da je mladostnik po zastrupitvi s pokajočimi kristali ob sprejemu bruhal, pri njem pa je bila prisotna tudi kvalitativna motnja zavesti oziroma zamračenost. Analiza je pokazala, da kristali vsebujejo polsintetični kanabinoid HHC-C9.
Dr. Damjan Grenc s centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na ljubljanskem UKC, ki je bil vključen v zdravljenje mladostnika, je podrobneje opisal primer zastrupitve. Kot je dejal, sta ga starša v petek doma našla očitno omamljenega. "Ni bil sposoben ničesar pametnega povedati, momljal je. Odpeljala sta ga na pediatrično kliniko, med potjo pa je začel bruhati," je dejal.
Fant je v bolnišnici zanikal, da je karkoli vzel. Testiranje na droge je bilo negativno saj, kot opozarja Grenc, običajni testi kopice novih snovi ne zaznajo. Mladostnika so med koncem tedna temeljito preiskali, v ponedeljek pa je mama na oddelek prinesla pokajoče kristale, ki jih je našla med fantovimi stvarmi. Vsebino so analizirali in ugotovili, da gre za zastrupitev s polsintetičnim kanabinoidom.
Grenc je poudaril, da nega fanta sama po sebi ni bila intenzivna. "Problem je, da tak misteriozni primer v kratkem času zaposli veliko ljudi in vzame veliko resursov," je dodal. Opozoril je, da ni šlo za hudo zastrupitev, da pa je vendarle bil otrok štiri dni v bolnišnici. "Tudi ko je šel domov, ni bil tak, da bi ga lahko v šolo poslali," je dodal.
Konec lanskega leta so obravnavali dva podobna primera pri odraslih, ki prav tako niso pričakovali tako močnega učinka droge. Oba sta bila štiri ali pet dni v bolnišnici, s prav tako moteno zavestjo.
Predstavnik organizacije DrogArt Marko Verdenik je pojasnil, da gre pri polsintetičnih kanabinoidih za snovi, ki imitirajo učinke kanabisa in THC in ga s spreminjanjem molekule spremenijo v aktivno snov. Kot pravi, proizvajalci to počnejo zato, da se izognejo prepovedim. Take snovi niso na seznamih prepovedanih drog, mogoče pa jih je tudi oglaševati. Takšne prakse opažajo tudi v tujini.
Verdenik je dejal, da je največja problematika pri novih snoveh pomanjkanje informacij. "Zelo malo je informacij o tveganjih, odmerkih, kontraindikacij z zdravstvenimi stanji, posledic uporabe v kombinaciji, pri mladih ... tukaj tavamo v temi," je dejal.
Dodatni problem povzročajo tudi snovi, ki se prodajajo v obliki bombonov, čokoladic ali pokajočih kristalov. Verdenik opozarja, da na prvi pogled delujejo bolj varne za uporabo, kot prepovedane droge v obliki praškov, tablet ali kristalov. Pri DrogArtu opažajo tudi, da deklaracija pri takšnih izdelkih pogosto odstopa od dejanske vsebine izdelka, ki se na analizi pokaže kot nekaj drugega.
Predstavnik organizacije je še opozoril, da pri oralnem doziranju droge celotna psihoaktivna snov v krvni obtok vstopi naenkrat. "Pri kajenju džointa pride do postopnega doziranja, in če občutiš premočne učinke, lahko odnehaš. Pri izdelkih, ki se pojejo, to ni mogoče," je še opozoril.
Zakaj uvrščanje novih snovi na črno listo traja tako dolgo?
Snov HHC je v Sloveniji od novembra 2023 prepovedana, a je prodajalec, ki je izdelek pred zastrupitvijo otroka ponujal na slovenskem trgu, očitno našel luknjo v zakonu. Prepoved namreč ne velja za novejšo različico HHC-C9, ki je na seznamu prepovedanih drog ta trenutek ni.
Mateja Jandl z NIJZ je pojasnila, da takoj, ko se neka snov malenkostno razlikuje v kemični sestavi od že prepovedane snovi, se ta obravnava ločeno. "Postopek uvrščanja na seznam prepovednih drog traja od pol leta do eno leto. To sprejemamo na vladni komisiji za droge. Treba je narediti oceno tveganja, jo prepoznati v laboratoriju in dodati na seznam," pravi.
Po njenih besedah včasih traja zelo dolgo, da novo snov sploh prepoznajo. Podatke o novih snoveh dobivajo z različnih strani: z anonimnega testiranja na DrogArtu, s centra za zastrupitve, s sodne medicine in celo policije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje